Zgodovina in tradicija

Vinogradništvo ima na Dolenjskem zelo bogato tradicijo. Že Rimljani so na tem območju sadili trte v neposredni bližini rimskega mesta na ruševinah, kjer je zraslo današnje Drnovo pri Krškem. Rimljani naj bi sadili vinograde na pobočjih dolenjskega gričevja v osrčju današnjih goric okoli Leskovca pri Krškem in v bližini današnjega Šentjerneja. Propad Rimskega cesarstva je v naših krajih za več stoletij pomenil tudi zaton vinogradništva. Oživljati ga je začela šele katoliška cerkev v 11. in 12. stoletju.

Ena največjih in najbolj urejenih vinskih kleti na Dolenjskem je bila takrat klet Bajnof na Trški Gori. Cistercijani iz Bajnofa so prodajali svoje vino na cesarski Dunaj, kar priča o njegovi kakovosti. Poseben razmah je dolenjsko vinarstvo dobilo v 13. stoletju, ko so se ga v vinogradniško idealnem okolju lotili kostanjeviški menihi. V 15. stoletju je bil ta del Dolenjske prepleten z velikimi in dobro obdelanimi vinogradi. V tem času je bilo dolenjsko vino cviček zelo čislano. Konjski ali rečni tovorniki so ga redno dostavljali v Ljubljano, od koder so ga odvažali tudi v druge kraje tedanjega habsburškega cesarstva. Vsem tem vzponom pa so v vsej zgodovini cvička sledili tudi številni padci.

Organizirano vinogradništvo in kletarstvo na Dolenjskem se je začelo z ustanovitvijo Vinarske zadruge v Kostanjevici na Krki ob koncu leta 1928. Gospodarske razmere in zaradi trsne uši propadli vinogradi so narekovali združevanje proizvajalcev v specializirano zadrugo, ki bo pospeševala obnovo in delovala na področju prodaje in promocije dolenjskih vin, predvsem že uveljavljenega avtohtonega vina cviček.

Gospodarsko in politično združevanje je doživelo največji razvoj po letu 1970 z otvoritvijo prve polnilnice vina, razširitvijo kletnih kapacitet, pridobitvijo lastnih vinogradniških površin in z uspešnimi (trajnimi) medsebojnimi odnosi z zasebnimi pridelovalci.

Današnja Kmečka zadruga Krško z.o.o. je bila ustanovljena leta 1993 in ima lastne vinogradniške površine na posestvu Sremič, kjer pridelujemo vrhunska bela in rdeča ter predikatna vina. Grozdje za cviček PTP pa odkupujemo od svojih članov zadruge.

Hkrati je bil ustanovljen tudi Konzorcij cviček z.o.o. z namenom, da ohrani tradicionalno pridelavo avtohtonega kakovostnega vina in s prodajo vin v višjem cenovnem razredu zagotovi obstoj dolenjskih vinogradnikov. To jim že uspeva, predvsem s skupnim nastopom na trgu, promocijo ter poenotenjem kakovosti vina.

Kletarji Kmečke zadruge Krško z.o.o. se v sodobni in lepi kleti trudijo pridelati vina, ki so všečna vedno bolj zahtevnemu trgu in spadajo v višji cenovni razred. Kletne zmogljivosti znašajo 4 mio litrov. Letno pridelajo 1,5 mio litrov vina, med katerimi predstavlja 90 % cviček PTP, ostalo pa deželna in vrhunska vina iz Sremiča.

Najpomembnejši med vini je vsekakor cviček PTP, ki je pravi vinski posebnež. Pridelan je iz rdečih (modra frankinja, žametna črnina) in belih sort grozdja (kraljevina, laški rizling, rumeni plavec, zeleni silvanec). Cviček PTP je namreč poleg toskanskega chiantija edino vino na svetu sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja. Cviček PTP z značilno rdečo etiketo, na kateri je motiv stare grajske kleti je med Slovenci dobro poznan. Odlikujejo ga nizek alkohol, prijetna kislina in zdravilnost.

Cviček se je skozi leta s prakso izoblikoval v priznano in cenjeno vino, a v zakonodaji ni našel svojega mesta in zaščite. Potreba po zakonski zaščiti vina cviček se je pokazala po prvi obnovi vinogradov, ko so kakovostno boljši in pridelani z višjimi stroški težko tekmovali z bistveno cenejšimi.

Dolenjcem je dokončno uspelo zaščititi njihov cviček šele 22. februarja 2001, ko je Državni zbor s sprejetjem novele zakona o vinu zaščitil vino z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP) in tako zaključil dolgoletna dokazovanja in prizadevanja dolenjskih ljubiteljev cvička PTP, da je pravi cviček PTP lahko le tisti z desnega brega Save, torej iz dolenjskega vinorodnega okoliša.